V soboto, 15. novembra 2025, smo v okviru RaP-dejavnosti Raziskujem zgodovino na terenu 7 pod mentorstvom dr. Irene Markovič izvedli strokovno ekskurzijo v Maribor. Spremljali sta nas tudi učiteljici Marija Zavernik in Nina Kovač. Namen ekskurzije je bil spoznavanje zgodovinskega razvoja mesta, njegovega urbanega jedra ter ključnih dogodkov in osebnosti, ki so oblikovali identiteto Maribora. Sistematično vodenje ter terensko delo sta nam omogočila bolj poglobljen vpogled v preteklost in pomen drugega največjega slovenskega mesta.
Zjutraj smo se ob osmi uri odpeljali z avtobusom proti Mariboru in najprej prispeli k Prvi gimnaziji Maribor, kjer nas je pričakala vodička Katja Rigler. Predstavila nam je zgodovino Muzeja narodne osvoboditve Maribor, ki stoji v nekdanjem dvorcu družine Scherbaum, ter orisala nastanek mesta. Posebej zanimiva je bila razlaga o preimenovanju mesta Marburg v Maribor, ki jo pripisujejo pesniku Stanku Vrazu. Iz nemškega poimenovanja je ohranil prvi del besede Mar, drugi del burg pa preoblikoval v slovensko bor, kar je vplivalo tudi na kasnejše simbolno geslo mesta »Mar i bor« – mar mi je in se borim za to mesto.
Osrednji del ekskurzije je predstavljala učna pot Mestnemu koraku na sledi, ki nas je vodila skozi zgodovinsko središče Maribora. Na Trgu generala Rudolfa Maistra smo se ustavili ob spomeniku prvemu slovenskemu generalu, čigar odločne vojaške akcije so po prvi svetovni vojni zagotovile, da je Maribor ostal v slovenskih rokah. Njegovo življenje, od šolanja na Prvi gimnaziji do množične udeležbe na njegovem pogrebu leta 1934, ponazarja, kako globoko je zasidran v slovenskem kolektivnem spominu.
Slika 1: Spomenik generalu Rudolfu Maistru Vir: Nina Bradač (zasebni arhiv)
Sprehod smo nadaljevali do mariborskega gradu, ki je svoje začetke dobil v 15. stoletju. Vodička nam je pojasnila potek nekdanjega mestnega obzidja ter opisala znamenito legendo o čevljarčku, ki naj bi s pogumnim dejanjem preprečil turški vdor v mesto. Zgodba o preusmeritvi vode v mestni jarek razkriva, kako so se ljudje v preteklosti z domiselnostjo in hrabrostjo zoperstavili vojaški nevarnosti.
Na Grajskem trgu smo si ogledali kip sv. Florijana, zavetnika gasilcev, ki priča o pretekli ogroženosti mesta zaradi pogostih požarov. Na Trgu svobode pa nas je pričakal mogočen spomenik narodne osvoboditve, delo kiparja Slavka Tihca iz leta 1975. Vanj so vklesani razglasi o streljanju talcev in uporniških skupin v času nemške okupacije ter pretresljivo pismo Jožeta Fluksa, obsojenega na smrt. Spomenik s svojo izrazito obliko, zaradi katere ga Mariborčani imenujejo »kodžak«, deluje kot močan opomin na tragično obdobje druge svetovne vojne.
Slika 2: Spomenik narodne osvoboditve »kodžak« Vir: Nina Bradač (zasebni arhiv)
V Volkmerjevem prehodu smo se seznanili z zgodovinskim pomenom prve oborožene vstaje na območju Maribora leta 1941, ko so odporniške skupine razstrelile nemško vozilo le nekaj dni po Hitlerjevem obisku mesta. Na Glavnem trgu smo si ogledali mestno hišo z značilno zamaknjenim stolpom ter kužno znamenje iz 17. stoletja, postavljeno v zahvalo za konec hude epidemije kuge. Pripoved o pekovi ženi, ki je kovance razkuževala v kisu in s tem menda preprečila širjenje bolezni, dodaja zgodovini tudi ljudski vidik.
V drugem delu ekskurzije smo obiskali Pokrajinski muzej Maribor, kjer smo pod vodstvom umetnostne zgodovinarke Ivane Unuk sodelovali v delavnici Časoskop. Ob njej smo razmišljali o različnih načinih merjenja časa skozi zgodovino in kulturne civilizacije. Na stalni razstavi Med bliščem in bedo srednjega veka, postavljeni v bastiji iz 16. stoletja, smo spoznali prve pisne omembe Maribora, srednjeveški pečatnik, sistem karantene v času kuge ter številne predmete iz vsakdanjega življenja tistega časa. Sodelavec muzeja Mitja nam je na razstavi Prvi dotik, posvečeni prazgodovini, predstavil del mamutovega okla in nam približal življenje prazgodovinskih živali in ljudi na prostoru današnje Slovenije.
Ekskurzija je združila terensko raziskovanje, zgodovinsko analizo in kulturno dediščino v celovito učno izkušnjo. Poleg bogatega znanja, ki smo ga pridobili, je dan zaznamovalo tudi prijetno druženje, ki smo ga zaključili z obiskom nakupovalnega središča Supernova. Domov smo se vrnili z večjim razumevanjem mariborske preteklosti in zavedanjem, kako pomembno je ohranjati zgodovinski spomin za prihodnje generacije.
Nina Bradač, 7. a