Select Page

Člani zgodovinskega krožka smo se v ponedeljek, 29. 10. 2018, odpravili v Maribor. Ob 7.45 smo že stali na železniški postaji. Navdušeno smo čakali, da vlak pripelje. Na srečo smo lahko uporabljali telefone. S sošolko Evo sva brskali po internetu in se pogovarjali o Youtubu.

Ko smo prispeli v Maribor, si je sošolec Marko, ki ni imel s seboj malice  v pekarni kupil mini pico. Pri kavarni smo počakali na sošolko Laro, ki so jo starši pripeljali v mesto. Hlastno, tako kot drugi, sem zagrizla v sendvič. Saj sem imela zajtrk, a sem spet bila lačna. Tudi sedaj, ko to pišem, se mi cedijo sline po hrani. Mmmm.

Končno smo se odpravili v Pokrajinski arhiv Maribor. Tam nas je pričakala prijazna gospa in nam opisala dogajanje v arhivu. Povedala je celo, da imajo okoli 15 km dolgo zbirko arhivskih knjig. To je tako dolgo, kot pot od Rač do Maribora. Nato smo si ogledali ta arhiv in prostor, kjer restavrirajo strgane knjige. Dobili smo tudi nalogo v paru. Gospa nam je dala pisne vire in s pomočjo arhivskih virov smo odgovorili na vprašanja na delovnem listu. Smešno je bilo, da je nekaj stvari v mojem viru pisalo celo v cirilici. Nihče, niti gospa v arhivu, ni znala prebrati napisanega, zato nisem mogla rešiti vseh nalog na listu.

Nato smo se odpravili v Mariborsko univerzitetno knjižnico. Vroče je bilo, zato smo umirali od vročine. Laro je bolela noga, ker jo ima v mavcu, mene pa je bolela glava. Gospa, ki nas je sprejela, nam je predstavila knjižnico in še posebej oddelek za domoznanstvo, kjer smo bili. Pokazala nam je knjigo iz leta 1870. S pomočjo belih rokavic je previdno vzela knjigo in jo položila na posebno podlago za stare knjige. Sedaj se je vsa moja pozornost usmerila nanjo. V knjigi je avtor pisal o tobaku. Kar zanimiva tema, a? Knjiga je bila mala, z rjavimi stranmi in z usnjeno začetno platnico. »Fensi«, če mene vprašate. Tako smo si ogledali še nekaj knjig in starih časopisov. Gospa je zelo spoštljivo listala po teh starih knjigah in časopisih, saj jih je potrebno čuvati, če jih želimo ohraniti.

Na koncu ogleda knjižnice, nas je gospa povabila v Maistrovo knjižnico, kjer smo videli knjige, ki so bile last generala Maistra. Bil je velik ljubitelj knjig, saj je v knjižnici okoli 6000 enot gradiva.

Pred odhodom nazaj v Rače, smo imeli še eno prosto uro. Vsa dekleta smo se brez obotavljanja zakadile v trgovino Müller, fantje pa v Vijolčno hišo, ki ima fasado v resnici zelene barve. V mislih smo zato vsi mrmrali: »Maribor šampijon, Olimpija brez pimpija!«

Učiteljice pa so šle na kavico v kavarnico Illich.

Zadovoljni smo se vsi odpravili domov. Hvala za organizacijo, učiteljica Irena!

Napisala: Zoja Strmšek, 7.a